V staroslovanski kulturi je bila lipa sveto drevo, ljudje pa so jo enačili z Lado, boginjo lepote in ljubezni. V davnih časih so naši predniki v bližini stare lipe ali na jasi med več lipami izvajali številne obrede, posebne rituale in druga pomembna dogajanja, vključno s plesi. Stari Slovani so plesali pod starimi lipami in s svojimi plesi častili cvetove lipe, njen vonj ter njeno blagodejno delovanje in življenjsko moč. Pod lipami so se v davnini odvijala tudi različna pomembna srečanja, sodišča ali zbori. Poleg tega je bilo, in ponekod je še danes, dober običaj ob poroki, rojstvu otroka ali drugem pomembnem dogodku posaditi lipo.

 

Stari Slovani so imeli do lipe odnos kot do svoje matere, ki jim je, kot svojim otrokom, dajala vse, kar potrebujejo. Iz lipovega lesa so ljudje rezljali žlice in gospodinjske pripomočke, pa tudi kipce, ikone in oltarje. Lipov les pa je služil tudi za izdelavo vojaških ščitov ali glasbil. Čarobno moč so pripisovali majhnim kipcem iz lipovega lesa, ki naj bi prinašali srečo, pa tudi lipovemu lubju, ki naj bi ščitilo pred zastrupitvijo. Čarobno moč naj bi imeli tudi lipovi listi, s katerimi so naši predniki izvajali različne uroke, usmerjene v doseganje nesmrtnosti. Vera v skrivnostne in neizčrpne moči lipe je pri naših prednikih segala tako daleč, da so verjeli - in mnogi ljudje verjamejo še danes - da strela nikoli ne more udariti v lipo.

Ker je bila in je lipa še vedno pogosto razširjena po vzhodni Evropi, ki velja za prapostojbino Slovanov, jo je v času narodnega prebujenja pisatelj in pesnik Ján Kollár poimenoval simbol slovanske vzajemnosti.

Lipa spada med drevesa, ki jih ljudje po prijetnem, prodorno sladkem vonju in obliki listov prepoznajo že od daleč.

Najstarejša lipa na našem ozemlju je stara več kot 700rokov.

Tista naša naj bi bila stara več kot 300 let in mi jo obožujemo.

Lipa je veljala za bivališče dobrih duhov in naj bi imela moč odganjati zlo in temne sile.

 

 

 

 

Najdragocenejši del lipe so njeni omamno dišeči cvetovi, katerih delovanje blagodejno vpliva na človeški organizem in cvetijo od junija do julija. Cvet lipe se nabira na začetku cvetenja.

Posušeni cvetovi lipe se najpogosteje uporabljajo za pripravo čaja. Delovanje lipovih cvetov je neprimerljivo z nobenim drugim drevesom in med drugim vključuje podporo imunosti ter njeno pravilno spodbujanje.

Lipov cvet vsebuje veliko učinkovin: eterična olja, snovi, podobne vitaminu E, flavonoide in organske kisline.

Predvsem se čaj iz lipe priporoča pri prehladu in vnetjih dihalnih poti. Pomaga sproščati sluz, olajšuje izkašljevanje in celo pomaga zniževati vročino. Učinek znojenja, ki ga spodbujajo lipovi cvetovi, se okrepi z dodatkom cvetov črnega bezga, kamilice in listov maline.

Lipo lahko uporabimo ne le takrat, ko že imamo nahod ali gripo, temveč tudi preventivno v obdobju gripe. Krepi imunost in pomaga pri izločanju škodljivih snovi iz telesa.

S podporo izločanja škodljivih snovi, torej z diuretičnim delovanjem, je povezano tudi blagodejno delovanje na ledvice in sečila.

Pomirjujoč vpliv na organizem se uveljavlja pri občutkih strahu in tesnobe ter pri nespečnosti.

 

Prav tako si pripravite čaj iz lipe, če vam je nenadoma skočil krvni tlak. To je bolj naravna pot k njegovemu zniževanju.

Preprost recept za zniževanje nenadoma zvišanega krvnega tlaka, kadar je vzrok stres: 15g lipovega cvetu prelijemo z 0,5l vrele vode in pustimo 15minút, da se namaka. Po precejanju pijemo čez dan po skodelicah.

 

Znano je tudi pomirjujoče delovanje čaja iz lipe. Sedativno delujoč čaj iz lipe lahko pomaga pri stresu, živčnosti, nespečnosti, pa tudi pri migreni.

Recept za blago pomirjujoč in krepilen učinek: pripravimo enako količino lipovega cvetu, materine dušice in vresa, naredimo poparek in postrežemo kot večerni čaj.

Sedativno delovanje lipovega drogeta se okrepi, če ga zmešamo z listom melise, korenino baldrijana, plodovi gloga ali storžki hmelja.

 

Pri nespečnosti pomaga poparek iz mešanice: po 1 čajno žličko lipovega cvetu, majarona in melise, ki jih prelijemo s kozarcem vrele vode in pustimo 5minút, da se namaka. Pijemo 1 skodelico po jedi in pred spanjem

 

Ugodne učinke lipovih cvetov bo zaznal tudi vaš žolčnik in prebavni trakt, na katera čaj iz lipe deluje blagodejno. Pomaga omiliti želodčne težave in pomirja na primer tudi razdražen prebavni sistem.

Za izboljšanje prebave lahko lipo mešamo s korenino sladkega korena, angelike in koreninca. Za uravnavanje presnove se uporablja na primer v mešanici s korenino regrata in pirnice, zeliščem rmana ter trobarvne vijolice s skorjo krhlike

 

Cvetove lipe v obliki obkladkov lahko uporabite tudi za čiščenje in pomiritev polti.

Če želite preizkusiti čudovite učinke zlatega drevesa, kot so lipi rekli v davni preteklosti, poskusite si redno umivati obraz s poparkom iz lipe – vaša polt bo lepa in čista, poleg tega pa bo postopoma dobila lep in nežen zlatkast odtenek.

 

 

V kozmetiki ima lipov cvet izrazito in nezanemarljivo mesto. Podpira lepoto in zdravje las, ki jih po umivanju izpiramo bodisi z odvarkom lipe bodisi z vodo iz lipovega cvetu .

 

 

Lasje so po kopeli v lipovem odvarku ali vlaženju z lipovo vodo mehki, sijoči, prožni in imajo prijeten medeni vonj.

Obkladki iz lipovega cvetu pomagajo prekrvaviti kožo obraza, kar ugodno vpliva na prehrano podkožnih celic.

Izvlečki iz lipovih cvetov se dodajajo v kreme, balzame za ustnice ali telesne kreme. Lipov cvet pomaga ščititi občutljivejšo kožo pred okužbami. Na koži namreč ustvarja obrambno pregrado in ima odlične regeneracijske učinke, ohranja vodno in maščobno ravnovesje, hitro pomirja draženje in poleg tega koži da zlatkast odtenek.

 

 

Iz lipove vode je izdelano tudi naše naravno samoporjavitveno olje, ki poleg porjavitve prinaša tudi lep zlatkast odtenek lipe

 

 

 

Lipa je sestavni del tudi našega pilinga in telesnega masla. Piling lepo prečisti kožo

 

 

Lipovo stepeno karitejevo maslo ji bo dalo odlično nego in čudovit vonj.

 

 

 

 

 

Lipovo olje, naš domači macerirani izvleček, je sestavni del naših lipovih krem za obraz

 

 

 

Blagodejni izvlečki iz lipovih cvetov prispevajo k mehki, hidrirani in mladostni polti in koži ter jim pomagajo zagotoviti ustrezno zaščito, nego pa polepša ekskluzivno topel vonj z notami lipovih cvetov.

 

 

V tradicionalni medicini se uporabljajo tudi lipovi listi, ki lahko spomladi obogatijo tudi naš jedilnik.

Najpogosteje se listi lipe uporabljajo za pripravo različnih obkladkov pri opeklinah, manjših poškodbah, kožnih težavah in tudi pri mišičnih krčih.

Solato iz mladih listkov/najboljši so tako do maja/ pripravimo zelo enostavno. Dovolj je listje na drobno natrgati in začiniti, odlični so z jajčkom. Lahko jih pripravimo tudi podobno kot špinačo, ali uporabimo v različnih nadevih za slane pogače, polnjenja ali pirohe.

Kar malokdo ve, je, da se iz lipe da pripraviti tudi čokolado. Pol kilograma nezrelih plodov, 40gposušenih lipovih cvetov in malo olja iz grozdnih pečk. Lipove cvetove zmeljemo v prah, plodove strolčemo v možnarju in dodamo olje iz grozdnih pečk v taki količini, da iz zmesi nastane pasta z okusom čokolade. Ta se nato obdrži nekaj dni v hladilniku. Odlična je na pecivo kot sladki namaz.

Lipa ima seveda tudi polepševalne učinke. Ima močne regeneracijske učinke, saj je zelo bogata z vitaminom E.

Lipa vsebuje blagodejno sluz, ki pomirja kožo, krepi stene krvnih kapilar ter ima protivnetno in pomirjujoče delovanje.

 

 

Naše novo oblikujoče telesno olje SLOVENKA, ki vsebuje prav to čudovito oljčko lipe, poleg tega pa še kup drugih dobrot, fantastičnih za vašo kožo, kot so skvalen, acmella in Q10.

 

 

Iz lipovega odvarka lahko pripravimo tudi ustno vodo. Za boljši učinek je priporočljivo pripraviti odvarek iz lipovih cvetov in mentinih listov. Lipa in meta odlično delujeta skupaj, njuna kombinacija pa ustvari resnično zanimiv okus. Ta domača ustna voda deluje antiseptično, protivnetno in poleg tega odlično osveži dah.

Lipov cvet je močno pomirjevalo in lahko postane navada, zato njegova redna uporaba ni priporočljiva. V višjih odmerkih ima lahko narkotične učinke.

Ker je lipov cvet precej alergotropen, ga načeloma ne vdihavamo