Zdravilni lapuh - kako so ga kot zdravilno zelišče poznali že v davnini.

Lapuh je bil kot zdravilna rastlina poznan že v starem veku. Plinij je na primer priporočal, da posušene liste lapuha zažgemo in dim vdihavamo skozi cevko. Iz listov lapuha so kuhali tudi kislo juho, jedli pa so tudi njegove korenine, ki imajo okus po zeljnih štrunclih.

 

Lapuh sodi tudi med prve rastline, ki nam jih narava ponudi po dolgi zimi. Lapuh, podobno kot kopriva, pljučnik ali trobentica, sodi med rastline, ki naj bi čistile kri. Lapuh naj bi bil zelo učinkovito sredstvo proti kašlju.

 

Lapuh sodi med tako imenovane sluzotvorne droge, ki naj bi ščitile vneta mesta tako, da nanje odlagajo tanko plast sluzi, s čimer preprečujejo draženje, lajšajo bolečine in naj bi tako pospeševale celjenje vnetij.

 

Droga naj bi se tradicionalno uporabljala tudi pri astmi. Blaži kašelj, kjer pa je potrebno, spodbuja izkašljevanje.

Tradicionalno naj bi se uporabljala tudi pri sladkorni bolezni, in sicer zaradi cinka, ki naj bi izboljšal izkoristek insulina.

Listna droga se v ljudskem izročilu priporoča tudi za pripravo klistirja pri vnetjih in razjedah debelega črevesa ter pri Crohnovi bolezni.

Zelo primerna je tukaj kombinacija lapuha z gosjo mreto, oziroma s parumanom spanilým. Cvetovi naj bi delovali predvsem proti krčem.

 

Zgodaj spomladi (marec–april) ob suhem vremenu naberemo še ne povsem ali sveže razcvetene rumene cvetove. Liste naberemo v zgodnjem poletju, saj zrastejo šele po odcvetenju rastline. Odrežemo mlade, zdrave in nepoškodovane liste. Cvet in list sušimo v tankih plasteh, da ne pride do zapare in s tem kvarjenja posušene droge. Cvetovi morajo ohraniti svojo prvotno rumeno barvo.

 

Cvetovi lapuha vsebujejo: sluz, glikozidne grenčine, tanine, flavonoide, rumena barvila (ksantofil), eterično olje.

List vsebuje: sluz, katehinske tanine, organske kisline (jabolčno, vinsko, citronsko, galno), inulin, triterpene, sterole, kalij, cink

 

Pri lapuhu niso koristni le cvetovi, temveč tudi listi. Zmečkajte jih in si pripravite obkladek za vneto žilje. Naj bi izboljšal stanje tudi pri golenjski razjedi in drugih kožnih obolenjih ter lajšal bolečine v sklepih pri revmi. Obkladek nanašajte zjutraj in zvečer ter pustite delovati eno uro. 

Če nimate svežih listov, si pripravite močnejši prevretek iz posušenih zdrobljenih listov. Tri jedilne žlice prevrite v pol litra vroče vode pet minut, občasno premešajte, odstavite in pustite pol ure vleči. 

Precedite in v topel čaj namočite gazo ali kos platnene tkanine. Rahlo ožemite, položite na prizadeto mesto in ovijte s plastično vrečko. Obkladek pustite delovati eno uro, ponovite ga trikrat dnevno.

T. i. suh ovoj v listih lapuha naj bi bil učinkovit proti revmi in bolečinam v sklepih, nanašati ga je treba približno eno uro.

V ljudskem izročilu pri pasovcu priporočajo, da prgišče svežih listov za kratek čas potopimo v vrelo vodo in jih odcejene prikladamo na prizadeto mesto

Iz zdrobljenih listov, zmletih v kašo, se pripravljajo obkladki na prsi, ki naj bi tradicionalno podpirali okrevanje pri boleznih pljuč in bronhijev.

Lapuh se uporablja tudi kot sredstvo z blagim diuretičnim in protivnetnim delovanjem, naj bi pomagal tudi proti driski.

 

 

Iz listov lapuha si lahko pripravite tradicionalni sirup, ki so ga včasih uporabljali tudi pri majhnih otrocih. V stekleno posodo izmenično v plasteh nasujemo sladkor in narezane liste lapuha. Mešanico pustimo stati približno štiri tedne, dokler se sladkor ne raztopi. Tradicionalen način je zakopavanje v zemljo. Kozarec z vsebino zakopljemo na vrtu, nad kozarec pa položimo majhno leseno desko.

Izenačena temperatura zemlje omogoča fermentacijo lapuha.

Pustimo v zemlji 8 tednov.

Nato sirup precedimo in shranimo v steklenih steklenicah v hladilniku.

Za med iz lapuha boste potrebovali

sveže nabrane cvetove lapuha ali liste in

naravni sladkor

V kozarec, ki ga lahko zaprete, postopoma dodajajte plast opranih in osušenih cvetov (približno 1 cm) in plast sladkorja (približno 3 cm) do vrha; končate s plastjo sladkorja. Vsako plast stisnite. Zaprite in za približno 6 tednov postavite na hladno. Ko lapuh spusti sok, vsebino kozarca stresite v malo vode, premešajte, na kratko prevrite in precedite. Znova segrejte, dokler se sok ne zgosti. Sirup hranite v hladilniku, tradicionalno pa naj bi ga uživali po žličkah pri kašlju, največ 3 žličke dnevno.

Pri kroničnem bronhitisu in astmi so posušene in narezane liste lapuha v ljudskem izročilu tradicionalno uporabljali tudi za kajenje, podobno kot tobak, saj naj bi to pomagalo raztapljati sluz, spodbujati očiščevalni kašelj in sproščati dihanje.

 

Pri glavobolu bolniku na čelo položimo sveže liste lapuha, in sicer z dlakavo stranjo navzdol. Svež izvleček lapuha, nakapljan v uho, naj bi pomagal proti ušesnim bolečinam.

 

Suh kašelj, ki izčrpava, je treba omiliti. Zato uporabljamo pripravke, ki blažijo kašelj - antitusike (sem sodi tudi lapuh).

Domač sirup iz lapuha ali tinktura naj bi bila odlična za blaženje kašlja. Uporabljamo ju pri vnetjih zgornjih dihalnih poti, za lažje izkašljevanje in lajšanje vnetij.

 

 

Svežim listom lapuha odstranite peclje, jih temeljito sperite s hladno vodo. V dveh plasteh z njimi obložite boleč sklep. Vedno jih prilagajte z zgornjo, zeleno stranjo. Liste pritrdite z obvezo in za nekaj ur ovijte s šalom

Proti kašlju, hripavosti in zamašenim dihalnim potem se v ljudskem izročilu priporoča prevretek iz 10 g listov in cvetov, ki jih damo v četrt litra hladne vode, pustimo zavreti in nato 10 minut vleči. Pije se osladen z medom. Podoben učinek naj bi imel tudi prah iz posušenih listov, ki ga 1- do 2-krat dnevno zaužijemo na konico noža.

Lapuh je primerno kombinirati s korenino milnice, janežem, trobentico, obišem, listom žajblja ali s cvetovi kamilice.

 

Po 5 delov listov lapuha, cvetu lapuha, cvetu pljučnika in cvetu slezenovca, po 4 dele cvetu dvevke in listov trpotca ter 3 dele korenine ibiša. Dve žlici te mešanice prelijemo z 0,5 l vrele vode in pustimo 15 minut vleči. Na koncu osladimo z medom. Čaj pijemo mlačen večkrat dnevno po malem

Sveži zdrobljeni ali zmleti listi lapuha so primerni kot maska ​​za nečisto in mastno kožo. Naj bi jo pomirili, napeli in prekrvili. S prevretkom umivamo razdraženo kožo pri izpuščajih.

Pripravkov iz listov in cvetov lapuha ne bi smeli uživati dolgotrajno, saj imajo lahko nekatere snovi, ki jih vsebuje, škodljiv učinek na jetra. V čajnih mešanicah, kjer lapuh predstavlja približno 15-odstotni delež, ni nevaren.

Največje trajanje uživanja lapuha v enem letu ne bi smelo preseči 4 tednov!!!

V nosečnosti in med dojenjem zaradi vsebnosti pirolizidinskih alkaloidov notranja uporaba lapuha sploh ni priporočljiva.